Denarna socialna pomoč

(Zakon o socialno varstvenih prejemkih)

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/2011), ki se začne uporabljati 1. januarja 2012.

Upravičenci

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če ste:

  • državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Pogoji in višina

Denarna socialna pomoč je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, vrednosti premoženja (nepremično in premično), prihrankov, ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri uradu za delo, prestajanje zaporne kazni, ….).

Od 1. 8. 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 292,56 evrov.
 
Višina denarne socialne pomoči (cenzus) je po interventnem zakonu znaša in je za:

StatusUtež         Znesek                    
prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu1292,56€
prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec1,28374,48€
prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec1,56456,39€
samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi 0,7204,79€
samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi0,76222,35€
vsako naslednjo odraslo osebo0,57166,76€
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec0,85248,68€
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec0,71 207,72€
prvega otroka, ki je najstarejši0,76222,35€
vsakega  naslednjega otroka0,66193,09€
povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema0,258,51€

Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zgoraj navedeni zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.

Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.
Kot vrednost premoženja se upošteva njegova vrednost na dan vložitve vloge.

Dodeljevanje denarne socialne pomoči

Denarna socialna pomoč se dodeli:

  • za določen čas (1-12 mesecev)
  • trajno (osebam trajno nezmožnim za delo – po mnenju invalidskih komisij)

Krivdni razlogi

Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Zmanjšanje denarne socialne pomoči

Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker:

  • ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, kateri omogočajo preživetje
  • je najmanj 30 dni v bolnišnici ali drugi ustanovi, v kateri ji je zagotovljena celodnevna oskrba, in sama ni zavezana k plačilu ali je zavezana k delnemu plačilu stroškov,
  • živi z osebami oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način.

Denarna socialna pomoč se ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 53 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.780,00 EUR).
Ne glede na prejšnji odstavek  pa se v letu 2012 denarna socialna pomoč ne zmanjša, kadar ima posameznik ali družina v lasti eno stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem oseba živi, in katerega vrednost je višja od vrednosti primernega stanovanja, a ne presega ali dosega 13.780,00 EUR.

Povečanje denarne socialne pomoči za dodatek za pomoč in postrežbo
Upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, se denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo (po ugotovitvah invalidske komisije pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Spremembe in vračila
Upravičenec je centru za socialno delo dolžan sporočiti vse dohodke in prejemke, prejete v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katero mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena, in dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na pravico do denarne socialne pomoči, njeno višino in obdobje prejemanja v roku 8 dni od nastanka spremembe.

Denarna socialna pomoč, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila odpravljena ali razveljavljena, je v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč in jo je upravičenec dolžan vrniti.

Pomembno

Omejitev pri dedovanju

Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna denarna socialna pomoč) in varstveni dodatek. Štejejo se tudi sredstva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske denarne socialne pomoči.

Prepoved odtujitve nepremičnine

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih (šteje se od 01.01. 2012 dalje) več kot dvanajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, štipendije, znižano plačilo vrtca …)

Obrazec za sporočanje sprememb glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev

Izvajalci: