Naša navigacija

Uradne ure in poslovni čas

Uradne ure:

  • pon.: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure
  • sre.: od 8.00 do 12.00 ure in 13.00 do 17.00 ure
  • pet.: od 8.00 do 12.00 ure
  • V torek in četrtek ni uradnih ur.


Poslovni čas:

  • pon., tor., četr.: 07.00 - 15.00
  • sre.: 07.00 - 17.00
  • pet.: 07.00 - 13.00

Varstveni dodatek

S 1. januarjem 2012 se je začne uporabljati tudi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011; ZSVarPre), ki za dosedanje prejemnike državne pokojnine in varstvenega dodatka prinaša nekaj novosti. Pravici do varstvenega dodatka in državne pokojnine sta se  po 1. 1. 2012 preoblikovali v nove pravice s področja socialnega varstva in se prenašata med socialnovarstvene prejemke. Državne pokojnine kot samostojnega prejemka po novem ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine ali varstvenega dodatka bodo lahko, če bodo izpolnjevali z zakonom določene pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek.

Z novim Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/2011) se pri odločanju o vseh pravicah poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov upošteva tudi premoženje. To pa pomeni, da bodo nekateri upravičenci lahko po novem prejemali višji ali nižji varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč, lahko pa do teh pravic ne bodo več upravičeni.
 
Prejemnikom državne pokojnine ali varstvenega dodatka zaradi začetka izvajanja nove zakonodaje v tem trenutku ni treba storiti nič. Centri bomo namreč po uradni dolžnosti ugotovili, ali dosedanji prejemniki varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine, uveljavljene pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje teh pravic v nove pravice, določene v novem zakonu, in o tem izdali ustrezno odločbo.
 
ZPIZ bo vsem, ki so na dan 1. 1. 2012 upravičeni do državne pokojnine in do varstvenega dodatka, te izplačeval še do zadnjega dne v mesecu, v katerem bomo centeri za socialno delo izdali odločbo o upravičenosti ali neupravičenosti do socialnovarstvenih prejemkov po ZSVarPre.

Do takrat izplačani zneski se bodo tistim, ki bodo upravičeni tudi do novih pravic, šteli kot akontacija socialnovarstvenih prejemkov po navedenem zakonu. Uživalcem varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine, ki bodo prejeli odločbo centra za socialno delo, da niso upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po ZSVarPre, pa že izplačanih zneskov varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine po 1. 1. 2012 ne bo treba vrniti.

Preoblikovanje pravice do varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine v pravico  do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka po ZSVarPre bo od 1. januarja  2012 dalje imelo za posledico omejitev dedovanja.

Namen:

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Upravičenci:

  • državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki lahko denarno socialno pomoč in varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

in so:

  • trajno nezaposljive ali trajna nezmožne za delo ali starejše nad 63 let (ženska) oz. nad 65 let (moški) in niso delovno aktivni in
  • so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bile upravičene do denarne socialne pomoči ali
  • če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Višina varstvenega dodatka

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov,
  • če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom,
  • za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine,
  • za pridobitev varstvenega dodatka se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) samske osebe v višini do 2500 evrov oziroma do 3500 evrov pri družini.

Cenzus varstvenega dodatka

Primeri višine cenzusa za varstveni dodatek za najbolj pogoste tipe družin, ki bi lahko bile upravičene do varstvenega dodatka:
  • dvočlanska družina:
    • oba člana izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek: 734,10 evrov
    • samo en družinski član izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek: 558,79 evrov
  • tričlanska družina; eden od staršev izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, drugi je aktivni iskalec zaposlitve, otrok je star 25 let in ima status študenta: 781,14 evrov   

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitve pri dedovanju

Vlagatelj za varstveni dodatek, ki je lastnik stanovanja (ali stanovanjske hiše), v katerem dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 EUR ter je v zadnjih 24 mesecih od meseca vložitve vloge (šteto od 1. 2. 2017) več kot osemnajstkrat prejel varstveni dodatek, je lahko upravičen do varstvenega dodatka le, če:
  • center za socialno delo odloči, da si s tem stanovanjem (ali stanovanjsko hišo) preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati (zlasti npr. nasilje v družini, začet postopek odtujitve in razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje in podobno),
  • dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve VSEH nepremičnin, katerih lastnik je, v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

Omejitev dedovanja

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik varstvenega dodatka pred 1. 2. 2017, velja naslednje:
  • Dedovanje premoženja zapustnika se omeji do višine 2/3 prejete pomoči iz naslova varstvenega dodatka.
 
Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik varstvenega dodatka po 1. 2. 2017, velja naslednje:
  • Če je zapustnik prejel varstveni dodatek, ker je imel v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem ali kateri je dejansko prebival IN imel prijavljeno stalno prebivališče IN katerega ali katere vrednost je presegala 120.000 evrov IN ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, se za prejeti varstveni dodatek dedovanje premoženja zapustnika omeji v celoti. 

Izbris zaznamb

  • velja za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek: Vrhovno sodišče Republike Slovenije bo po uradni dolžnosti (sodelovanje stranke ni potrebno) izbrisalo vse že vpisane zaznambe in ustavilo vse začete postopke vpisa. V primeru, da vam je že bila izdana odločba o upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, kjer je v izreku določeno, da se vpiše zaznamba na nepremičnini v vaši lasti ali v lasti vašega družinskega člana, center za socialno delo pa še začel postopka vpisa v zemljiško knjigo, izbris zaznambe s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po uradni dolžnosti ni možen, zato bo center za socialno delo v spis zadeve vložil uradni zaznamek o tem, da se postopek vpisa zaznambe v zemljiško knjigo ne bo izvedel

(povzeto po http://www.mddsz.gov.si/si/)

Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, štipendije, znižano plačilo vrtca ...)

Obrazec za sporočanje sprememb glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev

Izvajalci: