Posvojitev

Komu je namenjena

Posvojitev je ena najboljših možnih oblik varstva otroka, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more živeti s svojimi biološkimi starši. V posvojitev se sme dati le otrok, čigar starši so neznani, umrli, ali če so pred pristojnim organom privolili, da dajo otroka v posvojitev, in otroci staršev, ki jim je odvzeta roditeljska pravica. Vodilo centra za socialno delo, ki posvojitev izvaja v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je, da s posvojitvijo sledimo predvsem otrokovim koristim.

Kdo je lahko posvojitelj

Posvojitelj je lahko samo polnoletna oseba, ki je vsaj 18 let starejša od posvojenca. Posvojitelj ne more biti oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, poslovna sposobnost in oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist. Nikogar ne more posvojiti več oseb, razen če sta posvojitelja zakonca in skupaj posvojita otroka.

Postopek posvojitve

Postopek posvojitve poteka na centru za socialno delo in se začne na predlog bodočih posvojiteljev (prošnja kandidatov za posvojitev z življenjepisom). Na centrih za socialno delo poteka individualna in skupinska priprava na posvojitev.

Individualna priprava zajema:

  • informativni razgovor s kandidati za posvojitev,
  • sprejem vloge za posvojitev in ostale predpisane dokumentacije,
  • individualni razgovori s kandidati za posvojitev, kjer poleg socialne delavke sodelujeta še psihologinja in specialni pedagog,
  • obisk na domu.

Pravne posledice posvojitve

S posvojitvijo nastanejo med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja, kot med sorodniki. Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih bioloških staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Pri posvojitvi se v rojstno matično knjigo vpišejo posvojitelji kot posvojenčevi starši. Posvoji se lahko le mladoletna oseba, ob starosti nad 10 let je potrebno njeno soglasje. Posvojitev se ne more razvezati.