Državne štipendije

Na področju štipendiranja se uporabljata dva zakona o štipendiranju glede na sklenitev štipendijskega razmerja:

  • državne štipendije pred 1. 1. 2014 – štipendijsko razmerje sklenjeno pred 01.01.2014
    • Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 56/13 – ZŠtip-1)
      Štipendijsko razmerje upravičencev, ki so državno štipendijo pridobili po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 14/13) in Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se presoja po navedenih zakonih do zaključka programa izobraževanja, za katerega so pridobili štipendijo.
  • državne štipendije po 1. 1. 2014  – štipendijska razmerja sklenjena po 1. 1.2014
    • Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C in 8/16)

Glede statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe

Obrazci: 

Upravičenci 

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki : 

  • so državljani Republike Slovenije (12.člen ZŠtip-1)

Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist (študent/študentka) dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešno zaključenem izobraževalnem programu (diplomo OZ. magistrsko nalogo).  

Prenehanje štipendijskega razmerja

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

  • štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo, 
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
  • izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti, 
  • spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja( prošnjo za soglasje k spremembi izobraževalnega programa mora štipendist oddati na centru najpozneje v 8 dneh od nastanka spremembe oziroma dijaki do 31.08., študenti do 30.09., če spremenijo izobraževalni program v začetku šolskega/študijskega leta)
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, 
  • če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.
dohodkovni razredipovprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plačeosnovni znesek državne štipendije v evrih
1do 30 %190
2nad 30 % do 36 %160
3nad 36 % do 42 %130
4nad 42 % do 53 %100
5nad 53 % do 64 %*70

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

1. Dodatek za bivanje:

  • Štipendistu pripada dodatek za bivanje v višini 80 evrov mesečno.

Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.  

2. Dodatek za uspeh:

Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

RazredPovprečna ocena dijakaVišina dodatka za uspeh v evrih/mesec
1od vključno 4,0 do vključno 4,2517
2nad 4,25 do vključno 4,5022
3nad 4,50 do vključno 4,7530
4nad 4,7540

Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih:

RazredPovprečna ocena študentaVišina dodatka za uspeh v evrih/mesec
150 ali več ECTS, nad 8,0017
250 ali več ECTS, nad 9,0022
355 ali več ECTS, nad 8,0030
455 ali več ECTS, nad 9,0040

Do dodatka za uspeh po tem členu ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa. V primeru izobraževanja, kjer obveznosti niso opredeljene z ECTS ali se skupno število ECTS razlikuje od 60, mora študent za 1. in 2. razred izkazati, da je z navedeno povprečno oceno opravil 80 % obveznosti letnika, za 3. in 4. razred pa 90 % obveznosti letnika. 

3. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

  • Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov mesečno pripada štipendistu, ki:
  • mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali
  • je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
  • POSEBNOST: v primeru, da se na strani štipendista spremenijo osebne okoliščine, ki vplivajo na upravičenost do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami:
    • je štipendist, ki med šolskim ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto;
    • štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.
  • OPOZORILO: uveljavljanje DODATKA ZA BIVANJE k Zoisovi in državni štipendiji
  • OPOMBA: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu je odpravil dodatek za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča v oddaljenosti pet kilometrov in več od kraja stalnega bivališča do kraja izobraževanja. Na podlagi spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu dodatek za prevoz v šolskem/študijskem letu 2012/2013 v obliki posebne subvencije dodeljujejo prevozniki javnega prometa za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu.

Trajanje in izplačevanje državne štipendije

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Državna štipendija se izplačuje se tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

Izplačilo državne štipendije v enkratnem znesku

Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra oziroma tudi v primeru, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim ali študijskim programom, vendar to ne pomeni v času absolventskega staža.

Mirovanje štipendijskega razmerja

Štipendijsko razmerje miruje, če:

  • štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik dohodek na družinskega člana
  • preseže cenzus za pridobitev štipendije,
  • upravičenec, ki je štipendijo pridobili po ZŠtip, 1. 1. 2012 (ob začetku uporabe Zakona o uveljavljnju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS) še ni star 18 let (v tem primeru štipendijsko razmerje miruje do izpolnitve starostnega pogoja za pridobitev državne štipendije po ZUPJS, torej do 18. leta).

Prenehanje štipendijskega razmerja

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

  • štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
  • izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
  • spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
  • če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

Vračilo državne štipendije

Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije. 

Izvajalci: